Domov iz KC

No pa sem doma iz dvodnevnih počitnic s pogledom na novo pediatrično kliniko. Čeprav nisem bil prvič v bolnici, sem tokrat prvič doživel kako prav je imel Foucault, ko je bolnišnico (in šolo) enačil z zaporom. Pa še zdaleč ne morem reči, da mi je kaj manjkalo, ampak tisti trenutek, ko moraš sleči svoje perilo in se dati v črtasto pižamo je res bljak, ker takoj izgubiš vso svojo individualnost, vse počneš po urniku ali na ukaz. Hecno ker osebje je bilo res prijazno čeprav se pozna, da smo tisti, ki smo tam spali le eno noč za njih muha enodnevnica.

Rojstna dneva

Je že tako, da se svet vrti iz sence v sonce in brez konca naprej. Minule dni je bilo prav zato zelo pestro in raznoliko med mojim in Filipovim rojstnim dnevom. Začelo se je z radostnim začetkom septembra v Kamniku, končalo pa s praznovanji v Lenartu in Mariboru.

Nenavadno je bilo tudi to, da nas je na moj RD obiskalo več otrok, kot za Filipovo fešto na Štajerskem. Očitno je Maša še dvoživka, medtem, ko ima Filip več družbe na Kranjskem. Obstaja sicer upanje, da se tudi to spremeni, a pustimo se presenetiti.

Na moj rojstni dan so nas obiskali novi in stari sosedje ter prijatelji, stanovanje pa je uspešno preživelo kvantitativni preizkus in skoraj presenetljivo ni bilo večje panike.

Na Štajerskem smo imeli najprej petek brez mame, v soboto, na Filipov RD, pa smo šli na radgonski kmetijski sejem, ker Filip obožuje traktorje in vse druge delovne stroje. Popoldne smo imeli še uradni rojstni dan s torto in pico za prijatelje. Nedelja je bila spet v znamenju piknika, saj je imel rojstni dan dedi Henrik.