Na Brano

Dan pred odhodom na morje je bilo zelo lepo vremein z Željkom sva jo zgodaj mahnila na Kamniško sedlo, nato pa čez strmo šijo še na Brano. Na povratku sva se seznanjala s težavnpstjo prečenja snežišč in ugotovila, da se Brane upravičeno drži sloves tretje najbolj "srtne gore v Sloveniji.

Pet do dvanajst

Celo leto sem si želel, da bi Filip zbolel za vodenimi kozami (noricami), ker sem se bal, da bo zbolel na morju (kot Brin lansko leto). No do predvidenega odhoda na morje je le še en dan in jaz sem bil v očitni zmoti, ker smo včeraj dobili slinavko, ali vsaj nekaj podobnega. Čeprav so nam pri maši podobne težave odpravile vse dude in flaške je zdaj kar hudo, ker ju Filip za uspavanje nujno potrebuje, pa še nobena hrana in pijača mu ne tekneta, tako, da je revež še lačen in žejen in zato še toliko bolj siten. Še sreča, da ima nekaj kilogramov zaloge in da nocoj lepo spi
;-$

Priprave na morje

V nedeljo zjutraj sta babi in Maša imeli pomorsko "gusarsko" bitko.

Nato pa so nas vroči dnevi in priprave na pot prisilile, da smo izbrskali poletne pripomočke. Maša in Filip sta skoraj znorela od veselja, čeprav smo se v bazenu namakali tudi drugi.
Bazen je bilo potrebno najprej napolniti z vodo,
njeno temparaturo pa seveda najprej le preizkusiti





Popoldne so bile v Lenartu zanimive kasaške dirke.
ki pa so bile različnim ljudem zanimive iz različnih razlogov.
Pred večerjo pa smo še šli na en zelo lep obisk v Žerjavce k Luku in njegovim.