Mini cirkus Bufeto

V okviru abonmaja Kamnček smo imeli kot predzadnjo predstavo gostovanje mini cirkus aBuffetto, ki sta ga ustanovila in ga večidel tudi predstavljata diplomanta moskovske šole za klovne: Natalija in Ravil Sultanov, ki skupaj nastopata že več kot desetletje. Oba sta končala slovito Akademijo za cirkuške umetnosti v Moskvi. Buffetto nam je skupaj s svojo prikupno klovneso pripravil čisto pravi cirkus in zelo smo se nasmejali ob raznovrstnih vragolijah in vratolomnih cirkuških veščinah. V predstavi ni manjkalo sodelovanja z občinstvom, saj so se točke prepletale z domiselnimi razvedrilnimi igricam.

Mala čarovnica v Drami SNG

V ljubljanski drami trenutno igrajo zanimivo otroško predstavo Mala čarovnica, ki jo je po knjigi Otfrieda Preusslerja predelal Andrej Rozman Roza. Začetek in nekateri deli so sicer malce grozljivi za manjše otroke, a našima dvema je bila predstava v bistvu zelo všeč.

Osnovna zgodba predstave so dogodivščine male nadobudne in navihane čarovnice, ki komaj čaka, da odraste in bo sprejeta v družbo starejših čarovnic, da bo lahko šla na vsakoletni čarovniški ples. A ker s čarovnijami dela dobra dela namesto hudobij, je konflikt z ostalimi neizbežen.

in še video vabilo na predstavo
:

1. ali STA Dedek mraz

Cesarjeva nova oblačila

V petek smo si v ljubljanski drami, ogledali zelo zanimivo gostovanje celjskih gledališčnikov: Cesarjeva nova oblačila, za pradstavo me je navdušila že zgolj fotografija na vabilu in takrat se mi še niti sanjalo ni, kdo je naredil predstavo in kakšna je. Za naša dva (no za Maš bolj delno) je bilo to prvo srečanje z Dramo in sta bila zato še toliko bolj fascinirana. Za Filipa je bila sicer ura in deset malce preveč, a Hraniteljevi kostumi in krasen ansambel sta naredila to dobro urco nepozabno.

Pravljica o zlatolaski in treh medvedih

Nabirka ekipe:

"Ta kaša je ravno prav topla zame."
"Ta postelja mi je premehka."
"Ej, nekdo je jedel iz moje sklede."
"Tudi iz moje sklede je nekdo jedel."
in medvedi so šli lepo spat...

Izgubljeni ton

V okviru otroškega abonmaja smo imeli že celo vrsto različnih predstav, kljub temu pa je bila današnja nekaj zelo svojevrstnega in jo z veseljem priporočam vsem radovednežem. Filip jo je požrl na mah in sploh ni opazil, da me vmes ni bilo v dvorani, Maši pa je največ preglavic povzročala pošast, ker ji ni bilo jasno, kako je lahko "požrla" zvoke.

Po desetih letih

Po desetih letih, ali verjetneje celo nekaj več, sem si letos spet privoščil abonma v Ljubljanski drami. Iz navdušenja, da imajo še nove abonente, so nama s Tjašo podarili ogled lanskoletne predstave Platonov in danes sem srečen da sem lahko v Talijin hram vstopil skozi velika vrata. Resda ni ravno deset let od moje zadnje gledališke predstave (še prejšnji petek smo bili z Mašo in Tanjo na premieri mariborske La bohème), a v ljubljanski drami nisem bil vsaj šest ali pet let. Prav nenavaden je občutek, ko se vračaš v nekoč tako domače prostore, morda tako, kot da bi po letih bil spet pri stari ljubici. ;-) Kakorkoli že, predstava je bila enkratna, spet sem začutil bližino igralcev, njihovo odličnost, čeprav sem bil nekoliko presenečen, nad njihovim "hitrim" staranjem ;-). Mandič, Gračnerjeva, Emeršič in Cerarjeva tako še zdaleč niso več "ta mladi" a vseeno so mi spet vzbudili fascinacijo nad živo igro, četudi mi je bila vsebina na trenutke preveč mučna za 100 % užitek.