sobota, 14. februar 2009

Na kranjsko reber

Kranjska reber je znana tudi pod imenom Vrh Kašne planine in včasih menda celo kot Kačji vrh.
Ker gre za razgledno kopasto goro v predgorju Grintavcev je zelo primerna za zimske izlete. Nahaja se med Veliko planino, Lepenatko in Menino. Kranjska reber (no ali vrh Kašne planine) je nenavadna tudi zaradi svojega vulkanskega izvora, ki je pri nas dokaj redek, a bi se o tem verjetno dalo več povedati v kopnem delu leta. Mene je najbolj presenetil razgled, kajti čeprav so bili najvišji vrhovi kamniških Alp v megli, je bil Gornji grad kot na dlani in nekako se kar nisem mogel privaditi, da lahko hkrati vidim šoštanjske, trboveljske in ljubljanske dimnike.

Za izhodišče sva si z očetom izbrala Kranjski rak, ker je ta pot najkrajša, izhodišče na prelazu Črnivec pa je lani poleti precej prizadelo hudo neurje. Pot sva nadaljevala po cesti proti Kašni planini
in ob tem uživala v lepih pogledih na Malo planino
in Dleskovško planoto, nad katero je dominiral Veliki vrh (2110 m).

Pred planino, sva naletela na sledi turnega smučarja in odločila sva se za strmo bližnjico. Kaj kmalu sta se iz gozda prikazala Rogatec in Lepenatka

nekaj zatem pa sva prišla na zasnežene pašnike.
Na vrhu
od koder se je videla šoštanjska termoelektrarna
pa katedrala v Gornjem gradu
imela pa sva tudi zelo pregleden pogled na Malo in Veliko planino,
kakor tudi pogled domov, kjer je babi medtem kuhala kosilo.
Vulkanska skala ?
Pogled na Rzenik in Konja
in bližnje sedlo Presedlaj
Za pot v dolino sva izbrala krajšo pot in se spustila kar čez drn in strn vse do shojene poti.
Črnivec zaradi poletne ujme ni prav nič več črn ampak nenormalno bel
Obvestilo o zaprtju poti Črnivec-Kranjska reber

sreda, 11. februar 2009

Plaz

Obilno deževje v SV Sloveniji je zelo prizadelo porečje Ščavnice. Ročica je le eden izmed njenih pritokov. Zaradi obilnih padavin, je začel plezati hrib pod domačijo mojega strica. Sprva je samo odneslo poljsko pot, nato pa je začel lezti cel hrib. Nivo tal se je znižal za cel meter, pri iskanju trdnih tal pa so šli v globino 4 metre. Pri sanaciji so pomagali tudi iz občine sv. Ana.

Neprevozna poljska pot na kateri je nastala polmeterska stopnica:

traktorji ne morejo ven iz garaže
temelji hleva v zraku


Sanacija 10. marca 2009

lapor