Imamo se radi

tako in drugače...

Nedelja ob Muri

Bil je lep sončen dan, morda nekoliko vetroven, a v rečni kotanji Mure blizu Sladkega vrha je bilo brez sapice. Cvetel je jetrnik in zakasneli zvončki (tisti ta pravi seveda), Boštjan in Nina pa sta nas zvabila nabirat pljučnik in čemaž, a midva midva s Tanjo (ki na zdravo življenje prisegava le v teoriji) sva v poskokih čez pareče se žabe


in mimo plavajočega mlina

šla raje odkrivati most čez Muro v Cmureku.

Našla sva ga po kakšne pol ure, a še zmeraj se nisem navadil, da na "mejnem" mostu, kjer smo včasih skrivali Kinderjajčke in... ni žive duše. No, skoraj nikogar, kajti dandanes most oblegajo le še Avstrijci, ki tam (prepovedi navkljub) na veliko kupujejo cigarete.

Ob tem shoping (hister)turizmu, sva še midva nabavila kokakolo in enega"jegra" ter ga do vrnitve k otrokom in staršem tudi prav neodgovorno a vseeno pošteno izpraznila. ;-).
Hm, kako grozno malo je bilo potrebno, da sem spet podoživljal najina nekdanja potepanja po zelo bližnjem vzhodu, ko sva se "jegrala" iz strahu pred orientalskimi bacili. Tanja se je kar naprej smejala je bila spet tista deklica, s katero sem se poročil, pri tem pa sploh ni omenjala (ljubih seveda) otrok, kaj šele likanja pranja in pospravljanja in potem sem ugotovil, da je za vsakodnevno monotonost verjetno krivo le pomanjkanje veseljačenja, saj ob vseh družinskih nalogah za neresnost žal ni časa.
No včeraj sva na srečo imela tam bratca, Nino in še moje starše, ki so gledali na Mašo in Filipa, v Kamniku pa vsega tega pač ni in zato carpe diem.