Na kolesu

Začetni načrt popoldneva je sicer predvideval obisk izvira Kamniške Bistrice, ampak ko Maša sliši na terasi Lovrenca in Natašo, ali Blaža je ne spraviš več niti na sladoled. Kakorkoli že, imeli smo se zelo lepo, Maša se je prvič peljala s kolesom brez kolesc in (vsaj bežno) smo v eni sami uri srečali kopico znanih sosedov, ki jih sicer očitno prepogosto zgrešimo.

No, ko je Maša ugotovila, da se leto mlajši spodnji sosed Lovrenc vozi že brez majhnih koles, je to (na njegovem kolesu) poskusila tudi sama. Ker ni padla, ampak se ji je zdelo prav fino, smo seveda morali takoj "odmontirati" še njena kolesca. Pri obilici pomočnikov to sploh ni bilo tako enostavno.

Sprva je šlo nekoliko bolj previdno, (pravzaprav ji start zaradi malo prevelikega kolesa še zmeraj povzroča težave) nato pa zmeraj bolj pogumno...
In sosedje št. 1 gredo z atijem domov iz železniške postaje.
Medtem, ko je ati klepetal, je Maša pridno vadila.
Tudi sosedi št. 2 sta bili na rekreativnem izhodu.
Maši pa niti ostri zavoji
niso nobena težava,
čeprav je ustavljanje še včasih malce boleče.
Soseda št. 3 sta se medtem pogajala o pospravljanju kolesa,
Filip pa se je seveda najbolj razveselil
kamniških smetarjev.
Najmlajša soseda št. 4 je med nami še manj kot mesec dni.
Pomoč
A tudi sosedi št. 5 iščeta atija ?
Tobogaaan !!!
Namesto kosila (ne povejte tega naši mami, ker nas je njeno kosilo čakalo doma) smo malico imeli kar zunaj, ker je bil tam blizu en zanimiv
oldtimer
in še en preozek most. Saj metanje kamenja v Kamniško Bistrico (pardon v tamkajšnjo mlinščico) zagotovo predstavlja vrhunec dneva.

Hej, kam pa je izginila slika sosedov št. 6?
A tukaj je...