V soboto smo imeli že 22. izlet vseh tet, stricev, bratrancev, sestričen njihovih partnerjev, zakoncev in ljubimcev. Seveda udeležba ni popolna, ker bi potem potrebovali dva avtobusa in še enega bratranca šoferja a za fino celodnevno druženje s sorodniki, ki so nam bili včasih precej bližje je tudi to ogromno. Ker zmeraj potujemo po slovenskem in ker nam neobiskane domovine zmanjkuje smo si šli letos ogledati Porabje, da pa bi izlet ne bil prekratek smo ga podaljšali do mesteca Keszthely ob Blatnem jezeru, kjer smo si ogledali znameniti baročni dvorec v katerem je večino najbolj navdušila ogromna knjižnica imenovana tudi Helikon, ki jo je v današnji podobi uredi Georgy Festetich in hrani čez 30.000 zvezkov knjig.
Po pikniku na obali (res) Blatnega jezera smo si šli še ogledati ostanke nekdanjega Blatograda oz prestolnice Spodnje Panonije, kjer sta v devetem stoletju vladala "slovenska" kneza Pribina in Kocelj.
Že večer pred izletom, so se nad Madžarsko zgrinjali gosti oblaki in vedeli smo,
da si Monošterske baročne cerkve ne bomo zapomnili po soncu.
v Gornjem Seniku nas je sprejel nekdanji župan, ki nam je pripovedoval o življenju "Slovencev" ob Rabi,
sami pa smo se najbolj čudili prekmurščini v madžarskem pravopisu.
Brez dežnikov bi bili v bistvu zelo mokri,
v monoštrski cerkvi pa nas je ob Tanjinem vodenju presenetila še čudovita zvočna kulisa, saj se je na večerni koncert uglaševal nek odličen pevski zbor.
V cerkvi hranijo tudi zelo zanimiv relikviarij.
Na srečo smo lahko vedrili tudi na pokriti tržnici, kjer pa je le redko kdo našel kaj uporabnega.
Nato smo se zapeljali v Keszthely, kjer smo si po prepiru s pohlepno blagajničarko brez vodiča ogledali dvorec in veličastno knjižnico.
Sledil je seveda tradicionalen piknik ob jezeru,
kjer smo proslavili tudi nedavno poroko Manje in Petra,
in preizkusili, če Balaton res blaten.
Skratka počeli smo tisto kar nam je bilo najbolj všeč.
Domov grede smo se ustavili še na ostankih Blatnega kostela, kjer smo iskali stopinje Cirila in Metoda ter brskali po kosteh na pol izkopanih staroselcev.
Zvečer v Lenartu pa smo bili lačni, kot da bi cel dan ne imeli kaj za jest.
Po pikniku na obali (res) Blatnega jezera smo si šli še ogledati ostanke nekdanjega Blatograda oz prestolnice Spodnje Panonije, kjer sta v devetem stoletju vladala "slovenska" kneza Pribina in Kocelj.
Že večer pred izletom, so se nad Madžarsko zgrinjali gosti oblaki in vedeli smo,
da si Monošterske baročne cerkve ne bomo zapomnili po soncu.
v Gornjem Seniku nas je sprejel nekdanji župan, ki nam je pripovedoval o življenju "Slovencev" ob Rabi,
sami pa smo se najbolj čudili prekmurščini v madžarskem pravopisu.
Brez dežnikov bi bili v bistvu zelo mokri,
v monoštrski cerkvi pa nas je ob Tanjinem vodenju presenetila še čudovita zvočna kulisa, saj se je na večerni koncert uglaševal nek odličen pevski zbor.
V cerkvi hranijo tudi zelo zanimiv relikviarij.
Na srečo smo lahko vedrili tudi na pokriti tržnici, kjer pa je le redko kdo našel kaj uporabnega.
Nato smo se zapeljali v Keszthely, kjer smo si po prepiru s pohlepno blagajničarko brez vodiča ogledali dvorec in veličastno knjižnico.
Sledil je seveda tradicionalen piknik ob jezeru,
kjer smo proslavili tudi nedavno poroko Manje in Petra,
in preizkusili, če Balaton res blaten.
Skratka počeli smo tisto kar nam je bilo najbolj všeč.
Domov grede smo se ustavili še na ostankih Blatnega kostela, kjer smo iskali stopinje Cirila in Metoda ter brskali po kosteh na pol izkopanih staroselcev.
Zvečer v Lenartu pa smo bili lačni, kot da bi cel dan ne imeli kaj za jest.
Ni komentarjev:
Objavite komentar