Jutranji del zadnjega dneva sem začel z nekoliko zgodnejšim vstajanjem in samotnim potepom po nekaterih najbolj znanih Gaudijevih hišah Barcelone, ki sem jih zaradi lenobe zgrešil leta 1992.
Poiskal sem
Caso Milà ali la Pedrera

kjer je bila trenutno razstava "našega" Zorana Musica
tam je bila še svojevrstna, a ne Gaudijeva "Casa de les punxes " ali "Casa Terrades"

in Gaudijeva
Casa Batlló
nato sem na hitro še skočil na tržnico po kruh

in v Picassov muzej po novo skodelico (tokrat že po dežju in z Mašo na rami).
Sledilo je še pakiranje prtljage nervozno upanje, da bo taksist pravičas na letališču in polet domov

mimo Benetk

vse do Gradca (spet pol ure pred načrtovanim pristankom).

Na graško letališče nas je prišel iskati dedi Viktor, ki nas je nato zapeljal vse do Lenarta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar