Izlet v Rož

To soboto sem se z zanimivo skupino ljudi (ki se iz leta v leto) potepa po zanimivih kotičkih domačega  in tujega sveta spet odpravil na izlet. Pobudnici izletov sta Andreja Može in Slavica Černe. Tokrat smo obiskali Rož na avstrijskem Koroškem, ki smo ga pred leti že obiskali s sorodniki. Zjutraj smo se najprej ustavili v vasici Loče, kjer še danes v slovenščini in nemščini mašuje župnik Stanko Olip. Sprejel nas je kolega zgodovinar Simon Triessnigg, ki zelo dobro pozna in orisuje razmere na Koroškem in hkrati najboljše predstavlja klenega koroškega Slovenca. Vreme je bilo sicer hladno in deževno tako, da se gora sploh ni videlo, a kljub temu smo ga nekako uspešno premagovali. 

Nemški spomenik brambovcem v Ločah s sliko (navidezne) nemško slovenske sprave

Pogled na Baško jezero iz gradu Bekštajn

Srečanje s koroškim slikarjem Valentinom Omanom

v cerkvi Sv. Štefana v Štebeh

kjer so tudi njegovi krasni vitraži

na Baškem jezeru

Svatne - hiša miklove Zale

V Rožu smo bili prav v dneh, ko so bile številne slovesnosti ob 70 letnici izgona Koroških Slovencev

Sprejem v Goršetovi galeriji je pripravila ga. Inzko

 

Na koncu izleta je pripravil krasno pogostitev "dolenjski krožek" pod vodstvom pisateljice Ivanke Mestnik.

Čez kak teden pa je Nedeljski dnevnik objavil zanimivo poročilo o obisku hiše Miklove zale:

 
...in še spominek na naš prvi obisk Svaten pri Miklovih, 1. maja 2007

Sobotno jahanje pri Zarji

Na posestvu Hetja / Bohak v Sp Gasteraju 9 imajo že nekaj let čez 15 islandskih konjev in pravo malo jahalno šolo. Maša hodi tja že drugo leto...

Danes se je Filip naučil voziti kolo brez malih kolesc.

Koline 2012

Letošnjih kolin smo se lotili rekordno pozno, a kljub temu je naš pujsek imel le okoli 120 kg. Spremenjene prehranske navade, žal vplivajo tudi na folklorne običaji minulih dni. Zato je pa morda toliko bolj zanimivo dokumentirati sedanjost, čeprav jih slišiš kakšno od "ta resnih" mesarjev. Za hec in kot eksperiment sem iz letošnjih kolin vsakih par ur na twitterju objavil kako slikco.

No tukaj so še enkrat...

Potica je zadišala že en večer prej
jutranja kava
"corpus delicti"
za prvo malico je pečena kri in jetrca
pripravljanje mase za kašnice
"perajt" za na mizo...
večerja

Sprehod po gomilah

V soboto smo šli z Nandetom, Nino, Boštjam, babi in dedijem na sprehod po okolici Cerkvenjaka. Sprehod smo začeli v Brengovi (Cenkovi ?) na rimskem gomilnem grobišču "Anželov gozd, ki so ga vzorno uredili kmalu po izgradnju bližnje avtoceste.

V Slovenskih goricah najdeš gomile zelo pogosto, skoraj v vsakem gozdu, čeprav so ponekod slabo ohranjene in težko vidne. Pričajo nam, da je bilo življenje v tej rodovitni pokrajini pestro že pred 2.500 leti, ko bi naj, po rimskih virih sodeč, med Muro in Dravo živelo keltsko pleme Serapili.
Rekonstruirana gomila št. 14 od zunaj in
prikaz notranjosti
nato smo čez Cenkovo šli v Cogetince
pogled na Cerkvenjak ali Sv. Anton v Slovenskih goricah
tipična slovenjegoriška kapelca

s tipičnimi svetniki: Sv Martin in Sv. Urban

na vrhu se nahaja slopasto znamenje iz časa med gotiko in renesanso z motivom premišlujočega Kristusa.
Na Zgornji Ročici pri Ani pa so včasih govorili, da je Jezus v tem znamenju "Žalosten, ker je Antujovčare naredo."



Nato pa smo šli čez avtocestni tunel iz Cankove v Vanetino, kjer je med drugo svetovno vojno 19. 3. 1944 strmoglavil ameriški bombnik Liberator B 24H. (Vir fotografij: www.awon.org)

Še redka živa priča kaže na mesto padca...
in pokrovko narejeno iz ostankov letala
Nesrečna posadka letala
in spomenik, ki so ga postavili pred kratkim.