

sneg je že čisto blizu:
stari grad in novi planinski dom
Filipov vrtec
proti Kriški planini
grad Perovo I
Špica:
proti sedlu in Planjavi:
sončni zahod za "Šmarnico" in polhograjskimi
Nedeljsko jutro je prineslo presenetljiv preobrat, o Mašini vročini ni bilo sledu, vrnila se je vsesplošna dobra volja in šli smo celo na sveži zrak. Popoldne je bilo sicer povsem deževno a poležavanje, peka peciva in prijetni obiski so naredili, da je bilo deževno nedeljo popoldne kmalu za nami. Filip je po spanju sestavil že sto prvo železniško progo in prevozil na tone tovora, Maša je barvala in risala, in medtem, ko sem jaz po pol leta spravil v red hišne račune, je Tanja uredila celo ostalo stanovanje. ;-)»Vsaka pot ima svojo pot
in tud ljubezen mora kdaj odtod.
A to, kaj naj bi midva bila,
je dosti več od vsakega sveta.«
(Papir - Moje srce odhaja)







Na bolšjaku pa po Šutni iz starega tranzistorja odmeva Objem













srečanje kamniških lenartčanov: