Krompirjeve počitnice

so se začele, dokaj klavrno, saj je najprej zbolela Tanja, na poti v Maribor, kamor sva šla iskat darilo za Boštjanov rojstni dan, pa sva imela s Tanjo še manjšo prometno nesrečo. Po zavarovalnici, cenilcih in Europarku ko sva šla še k "Pedičku" po vino, pa me je pod Malečnikom ustavila še luštna policajka, ker sem vozil prehitro (63). Grrr. Še zdaj ne vem zakaj, ali zato, ker sem tako nespretno lagal, zakaj nimam zraven vozniškega izpita, ali zaradi vsega ostalega očitno dovolj hudega, sem se policajki na srečo zasmilil in na koncu plačal le 20 EUR kazni zaradi vožnje brez dokumentov.

Sicer so "počitnice"hitro menile, ker smo bili razpeti in razcepljeni med Lenartom, Mariborom in Ljubljano. V soboto pa je Maša šla še "k Zarji" na poskusno lekcijo jahanja in hm seveda ji je bilo zelo všeč.

ribič Tadej

to ni opravičilo

le pojasnilo, zakaj blog spi.

http://specialne.blogspot.com/2010/11/en-teden-pozneje.html

Velika planina

Dobra vremenska napoved in sončen dan so kar klicali na pobeg ven iz megle, ki je vse do 12. ure zakrivala Kamnik. Čeprav sem sam ostal doma, so moji utekli na sonce in se cel dan sprehajali po Veliki planini.

Kamniške pravljične poti

V knjižnici so prišli na zanimivo idejo organiziranja izletov po manj znanih krajih, bogatih z ljudskim izročilom. Danes smo šli tako v Tuhinjsko dolino iskat zaklad na Sveti Miklavž na Gori. Izlet je vodila Irena Cerar, ki je napisalatudi zanimiv izletniški vodnik: Pravljične poti Slovenije.

Po desetih letih

Po desetih letih, ali verjetneje celo nekaj več, sem si letos spet privoščil abonma v Ljubljanski drami. Iz navdušenja, da imajo še nove abonente, so nama s Tjašo podarili ogled lanskoletne predstave Platonov in danes sem srečen da sem lahko v Talijin hram vstopil skozi velika vrata. Resda ni ravno deset let od moje zadnje gledališke predstave (še prejšnji petek smo bili z Mašo in Tanjo na premieri mariborske La bohème), a v ljubljanski drami nisem bil vsaj šest ali pet let. Prav nenavaden je občutek, ko se vračaš v nekoč tako domače prostore, morda tako, kot da bi po letih bil spet pri stari ljubici. ;-) Kakorkoli že, predstava je bila enkratna, spet sem začutil bližino igralcev, njihovo odličnost, čeprav sem bil nekoliko presenečen, nad njihovim "hitrim" staranjem ;-). Mandič, Gračnerjeva, Emeršič in Cerarjeva tako še zdaleč niso več "ta mladi" a vseeno so mi spet vzbudili fascinacijo nad živo igro, četudi mi je bila vsebina na trenutke preveč mučna za 100 % užitek.

Prešanje

Čeprav so naši večino potrgali že pred dobrim tednom, so nam grozdje okoli hiše pustili, da smo lahko vsaj malce začutili občutek trgatve in svežega mošta.
;-)