Za lahko noč

Rifnik

Rifnik, je grad pri Celju, še bolje rečeno pri Šentjurju, ki sem si ga želel obiskati že več kot 15 let. Na poti iz Maribora v Ljubljano in obratno sem ga opazoval vsak teden a nikoli nisem zbral dovolj poguma, da bi sestopil iz vlaka in se odpravil proti ruševinam. Hrib je zanimiv kot eno najpomembnejših pribežališč v pozno antični dobi, kjer so ohranjeni ostanki krščanske bazilike in arijanske cerkve, saj so se na hrib pred mimobežnimi hordami zatekli tudi Langobardi. Nekje tukaj je bil tudi najden znameniti kip germanika, ki so ga štajerski Nemci med drugo svetovno vojno podarili Himmlerju, a so ga (na srečo) po koncu druge vojne našli Angleži na Himmlerjevem gradu, in ga vrnili v Jugoslavijo in je tako še danes na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Čeprav je vse to zelo zanimivo, je mene najbolj zanimal nekoliko nižje ležeči srednjeveški grad, ki so ga zgradili na strmi skalni pečini že pred 13. stoletjem. Na njem so živeli rifniški gospodje kot ministeriali celjskih, za njimi Liechtenbergerji... in še mnogi drugi do leta 1635, ko bi naj po ustni legendi grad osvojili in požgali uporni kmetje. Kakorkoli že, grad je zapuščen že več stoletij a je kljub temu ostal občudovanja vredna razvalina, ki ti ob sprehajanju skozi stoletne prehode še daje slutiti mogočnost gradu in njegovih gospodov.

Seveda pa vsega tega ne bi občudovali, če nas ne bi na nedeljsko kosilo (in Rifnik seveda) povabilj kolega Željko, ki nas je s svojo zelo prijazno družino Oset tudi gostil.

Kamniška bralka iz leta 1504

oz. verjetneje iz nekoliko pozneje, a vseeno lepo in zanimivo, še posebej pečati, arhitektura, plemiška obleka, črka K in tudi pohištvo.

Vikend

Po dolgem času čisto običajna sobota v Kamniku, s knjižnico, lutkami, kavo in sobotno prilogo pri Veroniki ter kopico raznoterosti, ki se nam sicer tako grdo izmikajo. Žal brez mami, ki je vodila domžalčane na Koroško, a zato s toliko manj obveznostmi. ;-) Preden so nam sosedje sporočili, da nenapovedano bruhajo smo še med Filipovim dolgim spancem spekli rulado. Filip se je zaslug očitno zelo dobro zavedal saj si je "torto" (kot jo je imenoval) vzel za svojo in jo skoraj celo obgrizel, čeprav je prej formalno praznoval Mašin "Kasti".

pecivo prej:














in potem
















norčije pri večerji


































V nedeljo smo hoteli na Primoža s Klavdijo, Leonom in Janušem, a ker so nenadno zboleli tudi oni smo šli spet sami.
































Maša zadnje čase vse več pleže

































borovničke, b......čke in denarnica
















DETAJL: in še znamenita, v preteklosti cenzurirarana, primoška b......čka



























in še celota


































in za konec še merovinška kraljica in naš mali princ.

Trgatev