Postitschtraube

Zanima me, če je kje kdo, ki ve ali se morda motim če zapišem:

"V tem času je pri Sv. Ani deloval ranocelik Franc Postič (nem. Franz Postitsch). Štajerski zgodovinar Rudolf Puff je ob priložnostnem obisku njegove hiše zapisal, da je Franc Postič, odličen zdravnik, preudaren gospodar, sadjar in enolog ter mož plemenitih vrlin, čigar hiša se odlikuje po izvrstni gostoljubnosti. Dokaz njegove odličnosti je morda tudi dejstvo, da se na spodnjen Štajerskem (pa tudi v vzhodni Švici) vrsta grozdja (črni rizling ali Rana modra mlinarica, (nem.) Schwarzriesling, (franc.) Pinot Meunier) imenuje tudi Postitschtraube."

Izgleda, da smo odkrili prvo vinsko trto, ki še po 100 letih nosi ime po Slovencu.

Veš babi, ti pa kar lepo v posteljo,

pa čau, ker z dedijem greva malo v gledališče...
Mislim, da še nobeno vnetje ušesa ni bilo tako prijetno.
;-)

Na kranjsko reber

Kranjska reber je znana tudi pod imenom Vrh Kašne planine in včasih menda celo kot Kačji vrh.

Ker gre za razgledno kopasto goro v predgorju Grintavcev je zelo primerna za zimske izlete. Nahaja se med Veliko planino, Lepenatko in Menino. Kranjska reber (no ali vrh Kašne planine) je nenavadna tudi zaradi svojega vulkanskega izvora, ki je pri nas dokaj redek, a bi se o tem verjetno dalo več povedati v kopnem delu leta. Mene je najbolj presenetil razgled, kajti čeprav so bili najvišji vrhovi kamniških Alp v megli, je bil Gornji grad kot na dlani in nekako se kar nisem mogel privaditi, da lahko hkrati vidim šoštanjske, trboveljske in ljubljanske dimnike.

Za izhodišče sva si z očetom izbrala Kranjski rak, ker je ta pot najkrajša, izhodišče na prelazu Črnivec pa je lani poleti precej prizadelo hudo neurje. Pot sva nadaljevala po cesti proti Kašni planini
in ob tem uživala v lepih pogledih na Malo planino
in Dleskovško planoto, nad katero je dominiral Veliki vrh (2110 m).

Pred planino, sva naletela na sledi turnega smučarja in odločila sva se za strmo bližnjico. Kaj kmalu sta se iz gozda prikazala Rogatec in Lepenatka

nekaj zatem pa sva prišla na zasnežene pašnike.
Na vrhu
od koder se je videla šoštanjska termoelektrarna
pa katedrala v Gornjem gradu
imela pa sva tudi zelo pregleden pogled na Malo in Veliko planino,
kakor tudi pogled domov, kjer je babi medtem kuhala kosilo.
Vulkanska skala ?
Pogled na Rzenik in Konja
in bližnje sedlo Presedlaj
Za pot v dolino sva izbrala krajšo pot in se spustila kar čez drn in strn vse do shojene poti.
Črnivec zaradi poletne ujme ni prav nič več črn ampak nenormalno bel
Obvestilo o zaprtju poti Črnivec-Kranjska reber

Plaz

Obilno deževje v SV Sloveniji je zelo prizadelo porečje Ščavnice. Ročica je le eden izmed njenih pritokov. Zaradi obilnih padavin, je začel plezati hrib pod domačijo mojega strica. Sprva je samo odneslo poljsko pot, nato pa je začel lezti cel hrib. Nivo tal se je znižal za cel meter, pri iskanju trdnih tal pa so šli v globino 4 metre. Pri sanaciji so pomagali tudi iz občine sv. Ana.

Neprevozna poljska pot na kateri je nastala polmeterska stopnica:

traktorji ne morejo ven iz garaže
temelji hleva v zraku


Sanacija 10. marca 2009

lapor

na Dunaju

danes smo se potepali v stari cesarski prestolnici. Obiskati smo želeli eno (ali drugo) Majo, a smo ju žal zgrešili in se potem kar tako potepali po mestu.Parkirali smo dokaj blizu Sv. Stefana (Dominikaner Bastei) in se najprej odpravili na čaj (in WC)
nato smo preštevali kočije in si ogledali Sv. Štefana; na grabnu je bilo Maši najbolj zanimivo veliko kužno znamenje
in še posebej grozna personifikacija kuge.
Zraven Hofburga smo si ogledali (doslej spregledano) Palais Herberstein, na kateri se lepo vidi tudi grb "našega" gradu Hrastovec.
Nato smo se odpravili še v cesarsko zakladnico, kjer hranijo vladarske insignije habsburžanov;
slikali smo se še pri nadvojvodi Karlu
in se čez "kerntnerco" in nekatere pustno opremljene trgovine
opravili proti razstavi G. Braqua.
Tanji so bile najbolj vščeč modre slike igorju slikarski ateljeMaši pa dve ptici