Taborjenje v Gornjem gradu

Med sredo in petkom smo zaklenili naše stanovanje in se odpravili na taborjenje v Gornji grad, kjer je bilo družinsko taborjenje mariborskih tabornikov. Tabor se nahaja le kak dober kilometer od gornjegrajske katedrale na idiličnem prostoru, ki ga mariborski taborniki uporabljajo že več deset let.

Čeprav imajo na voljo večje število legendarnih šotorov "Savica", smo si mi postavili kar svoje V štabnem šotoru je bila na voljo improvizirana jedilnicaOtroci in starši pa so bili ves čas zaposledni z najrazličnejšimi opravili. Delali so npr. ladjico "lovili ribe"se zibali na gugalnicahrisali in barvalipridno jedli kosiloutrujeni so lahko tudi počivalipred spanjem v šotorudrugi dan smo se šli celo kopati v mrzlo Savinjozvečer pa smo pred tabornim ognjem poslušali pravljice

Naš zadnji dan, smo imeli še izlet na bližnji hrib Florjan, nato pa smo se odpravili vsak v svojo smer. Tanja s Filipom v Kamnik, na priprave za morje, midva z Mašo, pa sva se z Michaelom še odpravila v Logarsko dolino, nato pa še v Slovenske gorice, kjer je Maša začela zadnje svoje počitnice.

Izlet na Moličko peč

Izlet smo načrtovali že pred pol meseca, a smo ga iz taktičnih razlogov preložili na dan z lepšim vremenom. Odločitev se je izkazala za modro, kajti četudi nam ni uspelo doseči zastavljenega cilja, je bila modra izbira vsem všeč.
Na izhodišče smo se odpeljali vse do planine Ravne, kamor se pripelješ iz ceste Črnivec - Luče (skozi Podvolovljek)po 10km dolgem makadamu. Od tod vodi na Moličko planino (in dalje na Korošico) čez Dleskovško planoto dve urna pot. Kljub vzponom in spustom pot ni zahtevna, a je v začetku avgusta zamudna zaradi borovnic, gozdnih jagod in brusnic.
Že kmalu po štartu smo prišli med prve grmičke
borovnic.
Pravzaprav med ogromno borovnic,
in gozdnih jagod.Pot (no pravzaprav cilj) se nam je zato iz ure v uro odmikala
spet zaradi borovnic
in lepega cvetja
po malici, nekje na dobri polovici poti, pa smo sklenili, da si bomo cilj raje prihranili za drugič

in smo se raje odpravili nazaj
skozi borovnice seveda.
Pri avtu nas je čakala nekoliko neobičajna dobrodošlica,

ki pa je na tej planini očitno povsem udomačena
in zadovoljna.
Še pogled na Luče,
in na posledice julijskega neurja na Črnivcu.

Tiho jezero

Danes smo šli na Pohorje. Matej Borin je spet našel en simpatičen in skrit kotiček, kjer smo se lahko sprehajali, kopali, nabirali gobe in borovnice ter seveda imeli piknik. Tiho jezero ali Falski fajht je eden bolj skritih kotičkov Pohorja. Nahaja se nedaleč od slapa Šumika, jezero pa je v različnih letnih časih bolj ali manj polno.

a vidiš na sliki gobo? (Tanja je ni videla, Nebojša pa)

Ker so bili ob starših prisotni še trije malčki: Iva, Brin in Filip, smo imeli tudi pravi gozdni vrtec.

medtem, ko so veliki pekli in se mali igrali se je "velika" Maša raje podila po gozdu in čofotala v jezeru.
v jezeru smo se ji nato pridružili še ostali
zvečer smo imeli še tradicionalni "Polkjuka piknik", kjer je bratec žal sameval med dekleti,
medtem, ko smo drugi skrbeli za hrano in pijačo.

Počitnice pri teti Jožici

Nekako se trudim, da vsako leto vsaj za dva dni gremo na počitnice na domačije najinih staršev. Letos smo bili na Zgornji Ročici pri Sv. Ani v Slovenskih goricah in bilo je spet super. Največji hit je itak nakladalka a tudi ribarjenje v ribniku, pobiranje jajc iz gnezd, krmljenje krav in prašičev skratka neposredni stik Filipa in Maše z domačimi živalimi je bil enkraten. Drugo leto gremo zares za dlje časa.