Nastop v vrtcu

Danes smo šli v Mašin vrtec na njen nastop. S prijatelji so nam pokazali kaj vse so se naučili in spekli prav slastne piškote. Njam njam.



starši so bili seveda navdušeni


in po prijetni zabavi bi bilo škoda iti prehtro domov, zato smo šli na sprehod z Jašo, Ano, Tanjo in Frenetom.




še Filipu je bilo všeč ;-)

Sobota v Kamniku

Na poti v trgovino smo srečali sosedo Evo in z njo prekolesarili skoraj pol Kamnika







popoldne pa smo šli še na obisk k Metodu

Nastop plesne šole

pri Etniki se učimo raznih pesmic in ljudskih plesov:

Imamo se radi

tako in drugače...

Nedelja ob Muri

Bil je lep sončen dan, morda nekoliko vetroven, a v rečni kotanji Mure blizu Sladkega vrha je bilo brez sapice. Cvetel je jetrnik in zakasneli zvončki (tisti ta pravi seveda), Boštjan in Nina pa sta nas zvabila nabirat pljučnik in čemaž, a midva midva s Tanjo (ki na zdravo življenje prisegava le v teoriji) sva v poskokih čez pareče se žabe


in mimo plavajočega mlina

šla raje odkrivati most čez Muro v Cmureku.

Našla sva ga po kakšne pol ure, a še zmeraj se nisem navadil, da na "mejnem" mostu, kjer smo včasih skrivali Kinderjajčke in... ni žive duše. No, skoraj nikogar, kajti dandanes most oblegajo le še Avstrijci, ki tam (prepovedi navkljub) na veliko kupujejo cigarete.

Ob tem shoping (hister)turizmu, sva še midva nabavila kokakolo in enega"jegra" ter ga do vrnitve k otrokom in staršem tudi prav neodgovorno a vseeno pošteno izpraznila. ;-).
Hm, kako grozno malo je bilo potrebno, da sem spet podoživljal najina nekdanja potepanja po zelo bližnjem vzhodu, ko sva se "jegrala" iz strahu pred orientalskimi bacili. Tanja se je kar naprej smejala je bila spet tista deklica, s katero sem se poročil, pri tem pa sploh ni omenjala (ljubih seveda) otrok, kaj šele likanja pranja in pospravljanja in potem sem ugotovil, da je za vsakodnevno monotonost verjetno krivo le pomanjkanje veseljačenja, saj ob vseh družinskih nalogah za neresnost žal ni časa.
No včeraj sva na srečo imela tam bratca, Nino in še moje starše, ki so gledali na Mašo in Filipa, v Kamniku pa vsega tega pač ni in zato carpe diem.

Kopanje

Že skoraj dva meseca ob sredah obiskujemo kopanje za dojenčke v novo zgrajenem bazenu ZUIM-a (Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik). Ne domišlajmo si, da se bo s čofotanjem v vodi Filip naučil plavanja, a že njegovo uživanje pri tem je vsem v veliko zadovoljstvo.

Filip ima pol leta

ampak ker sva sebično presodila, da je za torto še premajhen, sva dala otroka hitro spat in si naredila svojevrstno praznovanje.

Prvi vikend v marcu 2008

Ko imamo čisto navaden vikend, (brez pobegov na Štajersko), lahko to izgleda tudi takole:

po počasnem zajtrku (gris) smo v soboto odpeketali v Narodno galerijo, kjer smo iskali po slikah cvetlične šopke in jih nato nekaj tudi sami izdelali.


Nato smo se povabili h Kristini in Isi na kosilo in igranje ter svinjanje vseh možnih oblačil po sledeh "vižmarskega tabora"


V nedeljo smo bili še bližje doma. Dopoldne smo kolektivno splezali na "špico", ki jo sicer gledamo vsako jutro skozi okno spalnice. No danes sem prvič spravil na vrh štiričlansko ekipo in mislim, da nikomur ni bilo žal, čeprav so nam zaprli vse trgovine in smo morali nato nekoliko spreminjati jedilnik.

Saj smo si na vrhu poleg Triglava še ogledali naše bloke:

Filip je malce "pomolzel" našo mami,


nato pa smo se skozi morja dišečega čemaža odpravili spet v dolino


in si doma skuhali kosilo in spekli pecivo.
Popoldne nas je na sprehod še povabil Nik in skupaj smo šli na sladoled in na mali kamniški grad



po pranju glave, pa le še pravljica in

L A H K O N O Č ! ! !