Že nekaj let hodi skoraj vsakodnevno na hišno dvorušče srnica Cila, ki jo stric in teta lahko celo pobožata in ki jima vsako leto pripelje pokazat svoj naraščaj.


v njemu je lahko tipkal, skypal, blogal in še kaj. Ni bil največji, a bil je koliko toliko moj.
Potem pa je prišla Tanja in rekla da Filipu iz postelje že štrlijo noge ter da je skrajni čas za manjšo "rošado".
Računalnik in knjige so morale najti nov dom, :-(
in od danes je pri nas ena otroška soba več.


ampak akcije še ni konec...
