Danes smo imeli tradicionalni Pokljuka piknik, ko s prijatelji proslavimo odhod naših staršev na počitnice v gore. Že drugo leto zapored smo kuhali golaž, letos po zaslugi sosedov celo obogaten z gozdnimi sadeži. Čeprav je se je sprva zdelo, da bo letos bolj komorna zasedba, se nas je nabralo kakšnih dvajset, tako da ni strahu, da bi morali golaž jesti še cel teden.
Čebulo je sicrer narezala Maja,
a za začimbe je poskrbel moj pomočnik Boško.
Ves proces nastajanja je bil tako všeč Maši in Filipu, da sta kmalu tudi ona kuhala svoj golaž
Eden od čarov našega golaža je predvsem dolgotrajno čakanje
ki si ga lahko popestriš na različne načine
Boštjanu so bile steklenice očitno zelo prisrcu :-)
Tanja je ob 10h uspavala še zadnje upornike
nato pa kakšni urci čakanja, menjavanja plinske bombe in dolivanja vode pa:
izlet na Menino planino
vhod v jamo Jespa
večni led
kapelca pri koči na Menini planini
Popoldanski počitek na robu gozda
večerna higiena
jutro
najljubše opravilo
kosilo
nad slapom Rinka
pri izviru Savinje
Na poti iz Pokljuke sta nas obiskala tudi babi in dedi
nespodobnost v cerkvi
a za začimbe je poskrbel moj pomočnik Boško.
Ves proces nastajanja je bil tako všeč Maši in Filipu, da sta kmalu tudi ona kuhala svoj golaž
Eden od čarov našega golaža je predvsem dolgotrajno čakanje
ki si ga lahko popestriš na različne načine
Boštjanu so bile steklenice očitno zelo prisrcu :-)
Tanja je ob 10h uspavala še zadnje upornike
nato pa kakšni urci čakanja, menjavanja plinske bombe in dolivanja vode pa:
