Dan republike

Na dan ko smo včasih poslušali govorancije o bratstvu in AVNOJ-u, smo doživeli kar nekaj novega. Medtem, ko se nam je mami Tanja potepala po sončnem in toplem Salzburgu smo mi šli na letošnji prvi sneg. Maša je vriskala od veselja, Filip pa se je le čudil mrazu in spremenjeni pokrajini. Ker smo bili leni in se nam ni ljubilo iti višje (ups. saj niti avtomobila nismo imeli), smo iskali snežne zaplate, kjer bi se lahko vsaj malo sankali ali kepali.
Dopoldne sta Maša in dedi naredila snežaka
potem smo se malce okrepčali, Filip je šel na počitek, mi pa na Zg. Ročico iskat več snega.
Vendar snežne razmere niso bile prav nič boljše.
Maša je vendarle našla zaplato, kjer se je znebila začetnega strahu pred strmino,
nato pa sta še s teto Jožico šli v krušno peč iskati sveže pečen kruh Ta dan pa si bomo vendarle zapomnili po tem, da je Filip končno zbral pogum in naredil prve povsem samostojne korake.
Sprva zelo previdno...

potem pa zmeraj bolj suvereno,kot da bi za to priložnost izbiral pravi trenutek.