smo imeli od 20. junija do prvega julija. Nastanjeni smo bili na zdaj že tradicionalni lokaciji v mestu Novalja, ki je omogočala jutranje obiske ribičev, kofetkanje ob travarici in vsako jutro svež kruh.
Ker je bilo vreme zelo lepo smo se najprej dobro namazali s kremo, čeprav rdečice to ni preprečilo.
Z nami je šla še Tanjina kolegica in cimra Marija, s Petrom in Metodom.
Ker je Peter velik ljubitelj rib, smo jih občasno tudi spekli, priznati pa moram, da je bil njihov jutranji ulov najino najljubše opravilo, ki ga v Ljubljani najbolj pogrešam.
Nasploh je bilo morje v znanju branja (Orhan Pamuk: Ime mi je rdeča) in uživanja, kolikor smo si ga pač pri treh različno starih otrocih sploh lahko privoščili, saj smo se običajno zbujali med 6 in sedmo, ko se je zbudil vsaj eden od otrok.
Z nami sta bila tudi babi Zinka in dedi Viktor, ki sta nam precej pomagala pri kuhi in varovanju otrok. Peter pa je bil najbolj vesel še kompetentne družbe pri spremljanju tekem evropskega nogometnega prvenstva.
Včasih sva na ribo-lov s Petrom vzela tudi kakšnega prostovoljca
in s Tajinim Bracom smo šli vse do Luna občudovat velike oljke in po ribe seveda.
kopat pa smo se hodili največ v Casko in na plažo Sv. Duh
otroci in odrasli smo v vodi precej uživali
tudi tisti najmlajši.
Kolesarski izlet (na ribe seveda) v Metajno
Iris na palačinkah
tri sošolke iz srednje šole skupaj po skoraj dvajset letih
Sprehod po mestu Pagu
skupaj s prijatelhji iz Maribora
"Maša zbudi se, to je moj voziček!"
Larisa in Vesna Fišer
Maša
Metod
kdaj bo večerja, -čerja..
jutranji ritual
Grad Kostel ob Kolpi
veselje 
in utrujenost po prihodu domov v Kamnik
