Na izlet so nas povabili Klavdija, Oskar, Janez in Jaka.
Pot je bila ponekod precej blatna,
a lepo vreme nam je dajalo pogum,
da smo vztrajali vse do skrite cerkvice sv. Jakoba, ki je postavljena na mestu poznoantičnega refugija
od koder je bil lep pogled na Julijce,
Triglav,
in na bližnji Storžič.
Filip je sicer nekaj pred ciljem omagal, a smo ga pustili spati,
ker ga je čuval "Džeki"
ko pa se je zbudil, si je po kosilu tudi on ogledal okolico
seveda skupaj s sestrico, ki je (spet) iskala zaklad.
Spregledal ni niti znameniti Hudičev boršt (dva kmeta naj bi se prepirala, hudič pa jima je ponagajal tako, da je gozd odnesel na pobočje hriba po katerem ima zdaj ime).
Medtem sta mami Tanja in Maša uživali na gugalnicah
nato pa je sledila še pot v dolino po večernem soncu,(ki lepo ponazarja od kod bližnjemu Krvavcu ime);
večerja pri Janezovih, kopanje in zasluženL A H K O N O Č
Ni komentarjev:
Objavite komentar