Sobotni direndaj

Tanja spet Mozartira, mi pa lepo skrbimo zase. Zjutraj Maši kupimo pancerje, ker se pripravljamo na jutrišnji sneg, skuhamo kosilo za dva, (ker se je ati igor uštel v količinah ali pa sta bila že pošteno lačna), nato Filip nenačrtovano zaspi na poti v Ljubljano tako lahko Mašo pravočasno oddam na ure pravljica za najmlajše, medtem, ko mi Filip spi sam v avtu. Tam so poslušali pravljico o Dajdalu(?) in Ikarju obiskal pa jih je tudi STA-jevski Dedek Mraz. Ker smo bili tam brez Tanje in ker skoraj nikogar nismo poznali, (fotograf nas sprva sploh ni hotel ovekovečiti, ker je mislil, da smo outsiderji) z znanci pa smo se razgubili smo šli še na potep po muzeju. Najprej smo seveda obiskali kamniškega mamuta, nato pa skozi razstavo o gozdu do zbirke nagačenih živali. Filip je skoraj pri vsaki živali rekel UH, saj še ni videl medveda, jelena, orla, kozoroga... od tako blizu, Maša pa se je pri vseh od krokodila do ščinkavca vprašavala: "Ati, a je ta tudi mrtev?", "Zakaj je umrl, kdo ga je ubil?" in nobeno razlaganje, da smo pač v muzeju, kjer ni hrane, ker žive živali ne bi marale majhnih kletk ampak živijo raje v živalskem vrtu niso pomagale. Že pri sovi sem spet slišal: "Ati, a je ta tudi mrtva? ..."
Po muzeju smo si šli še v center gledat novoletne lučke in čofotat po lužah, ki so ostale od petkovega dežja. Nekaj lovljenja po prešernovem trgu, čudenje nad naraslo Ljubljanico, ki je tega dne zalila barje, Robbov vodnjak in hop domov.

Na povratku mi je Maša zaspala a sem jo žal moral zbuditi, ker smo ob 21.30 skočili še na Voklo po Tanjo.