Cartanje

ali mi se imamo radi - v Lenartu na začetku krompirjevih počitnic.

Obeležitev 150 -letnice smrti Franca Postiča

Občina Sveta Ana in Zgodovinsko društvo Slovenskih goric sta organizirala srečanje ob 150-letnici smrti zdravnika, sadjarja in vinogradnika Franca Postiča. Srečanje je bilo v soboto, 29.10.2011, ob 10.00 uri, v avli občine Sveta Ana.

Ob obletnici je tudi potekala okrogla miza o znamenitem vinogradniku Francu Postiču ter o takratnem in sedanjem vinogradništvu v tem delu Slovenskih goric, na kateri so sodelovali številni strokovnjaki: Janez Ferlinc - predsednik Zgodovinskega društva Slovenske gorice;Igor Zemljič, mag. Tone Zafošnik - mestni viničar in prvi skrbnik stare trte na Lentu; Stane Kocutar - odgovorni urednik radia Maribor in sedanji mestni viničar; doc. dr. Igor Kramberger - iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru; doc. dr. Stanko Vršič - iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede; dr. Fanika Krajnc Vrečko - vodja Teološke knjižnice Maribor.

Na ogled je tudi filatelistična razstava ter razstava o delu in življenju Franca Postiča.

Ob tej priložnosti se je pripravil priložnostni žig, priložnostna občinska znamka z motivom trte poimenovane po F. Postiču ter priložnostna ovojnica.

Makovke

Filip si je včeraj zaželel makovke. Ker pa je zmanjkalo pletenic v bližnji pekarni, smo jih naredili sami. Testo sicer ni bilo tako mlečno, a vseeno so bile mljask...

Postičev dan na Sv. Ani v Slovenskih goricah

Vljudno vabljeni na srečanje ob 150-letnici smrti

zdravnika, sadjarja in vinogradnika

Franca Postiča,

ki bo:

v soboto, 29.10.2011,

s pričetkom ob 10.00 uri,

v avli Občine Sveta Ana.

Ob tej priliki smo pripravili:

- priložnostni poštni žig,

- priložnostno občinsko znamko z motivom trte poimenovane po F. Postiču ter

- priložnostno ovojnico.

Ob obletnici bo potekala okrogla miza o znamenitem vinogradniku Francu Postiču ter o takratnem in sedanjem vinogradništvu v tem delu Slov. goric. (Tone Zafošnik, Stane Kocutar, dr. Igor Kramberger...) Na ogled bosta tudi filatelistična razstava ter razstava o delu in življenju Franca Postiča.

Spomnili se bomo tudi 170-letnice izida Trummarjeve knjige o popisu sort vinske trte na Štajerskem in 10-letnice izida knjige Zbirka ampelografskih upodobitev Vinzenza in Conrada Kreuzerja v Mariboru.

Vljudno vabljeni!

Težave z zdravjem

Po naporni in neprespani noči (polni trebušnih težav) ne morem v službo in obležim na kavču.

Popoldne iz šole pride Maša in reče:

"Joj ati kak si bogi, jaz ti bom pomagala..."

stopi k hladilniku, ga odpre in mi na mizico postavi

Hm le kaj ti pomeni?

;-)

Gosposvetsko polje

V soboto smo imeli na urmiku Triglav in Ikeo, a ker sem pred dnevi sem v hribih že bil, je zato ostala le še trgovina. Da pa le ne bi bilo vse tako potrošniško naravnano, smo si šli ogledati še "zibelko slovenstva" tik nad Celovcem. Čeprav sam ne prisegam na mitska upodabljanja zgodovine in ne mislim, da se je začela naša zgodovina šele s prihodom Slovanov, mi je dal obisk krajev na gosposvetskem polju nek prav poseben občutek. Mogoče tak, kot ga imam zmeraj v Žičah, ali sem ga kdaj prej začutil v Pergamonu, Efezu, Segesti, kot, da bi ti zgodovina visela nad glavo. Imena Borut, Gorazd, Hotimir ali Modest, tako niso več le gesla iz leksikonov, ampak osebe, ki so s teboj čutile podoben veter, imele enake sence in pogledovale po dolini čez iste hribe.

Cerkev Gospe Svete v istoimenskem kraju

kip ustanovitelja cerkve: škofa Modesta

vojvodski prestol

Krnski grad med ajdo

pogled na gospo sveto iz Krnskega gradu

dokaz, da je Krnski grad na mestu antičnega mesta Claudium Virunum

Gosposvetsko polje med Krnskim gradom in Gospo Sveto

na mestu prestolnice Hotimirja, Boruta in Gorazda so v karolinški dobi zgradili majhno cerkvico.

Kjer je nekoč stal knežji kamen in kjer so naši predniki ustoličevali svoje kneze se danes pasejo konji...
in igrajo otroci

okoli starodavne cerkvice
pa je pokopališče.
Spomin na vzhodno fronto

celovško mestno gledališče

Celovški zmaj

Velika Baba

Na Veliko babo sem se odpravil iz Jezerskega, od koder je relativno kratka a neverjetno razgibana pot polna jeklenic na to nekoliko odmaknjeno goro. Baje so bili nekateri zelo hudi na planinsko društvo, ki je naredilo to "ferato", a za ljubitelje slednjih je v času kolon na Triglavu plezanje Veliko Babo pravi užitek.

pogled na Kranjsko kočo