nedelja, 11. september 2011

Nova dognanja o Postiču

Zanimivo...


zgodba o pozabljenemu zdravniku in vinogradniku Francu Postiču iz sv. Ane po katerem se je včasih imenovala trta Postič se vse bolj razpleta. Pred nekaj meseci me je Janko Ferlinc opozoril na Pertlov članek v Vrbnjakovem zborniku: Svet med Muro in Dravo, ki precej natančno pojasnjuje njegovo življensko sliko, od rojstva v Zagrebu, do smrti na Sv. Ani. Na tej osnovi smo se v Zgodovinskem društvu Slovenske gorice odločili, da bomo še letos predlagali obeležitev 150-letnice Postičeve smrti. Povsem po naklučju pa sem prejšnji teden sem na dlibu-u našel zanimiv Marburger Taschenbuch..., ki ne omenja le, da je imel Postič zasajenih 300 sort vina, ampak vsebuje tudi zelo nadvse podroben in zanimiv opis njegove hiše na sv. Ani:

" Das netteste Gebäude in St. Anna ist das Haus des ausgezeichneten Arztes und Landwirthes Hrn. Franz Postitsch d. ä. Es krönt die Spitze des nordwestlichen Hügels und gewährt außer dem Kirchthurme die größte Fernschau. Rebengelände, Garten- und botanische Anlagen bilden seine unmittelbare Umgebung. Es enthält eine ziemlich reiche medicinischce Bibliothek..."
V Puffovem članku Slovenske gorice, je namreč poleg vsega drugega omenjen tudi obisk znamenite francoske vojvodinje Berry pri Francu Postiču na Sv. Ani 2. oktobra 1855. Takrat ga je obiskala v spremstvu svojega drugega moža grofa Lucchesija in s številnim ostalim spremstvom. Čeprav še natančna lokacija njegovega doma ni povsem potrjena, sem po Boštjanovem namigu na drugi najbolj razgledni točki Svete Ane fotografiral zgovoren portal vinske kleti.                                

No zdaj še moramo le še na zemljiško knjigo v Lenart, da lahko potrdimo, če je res Franc Postič postavil hišo na mestu stare šole, ali morda kje čez cesto in je tu imel le vinsko klet.

petek, 9. september 2011

Na poti domov

Na poti domov so bile avtoceste zabasane zaradi prometne nesreče, pa smo ubrali malce daljšo pot domov...




sreda, 24. avgust 2011

Rudnica pri Bohinjskem jezeru

Ker sta Leon in Rok se v torek potepala po Skuti sem moral tudi sam nekam v sredo. Z Mašo in filipom smo nato šli v Bohinj, kjer smo se najprej povzpeli na Rudnico (946 m) nato pa se še kopali v Bohinjskem jezeru.

Rudnica iz Stare Fužine, od koder je do vrha dobra ura hoje.
Pot je bila nezahtevna a slikovita,
hkrati pa polna presenečenj







pogled na sever (Bohinjska Češnjica)

ne najbolj posrečena skupinska fotografija
Miroljubni bik Ferdinand ?
Triglav
in koooopaaaanje :-)))))

pogled iz jezera na planisko kočo na Rudnici


gneča
počitek
našli smo celo eno lepo zeleno gosenico
ki smo jo hoteli nesti mami, a smo si zadnji hip premislili.
Še sreča, ker je pot domov zaradi ptometne nesreče pred Bledom trajala kar tri ure (čez Jelovico in Rudno vse do Železnikov, Škofje Loke, Kranja (!?!) in Kamnika, kjer nas je čakala že skoraj hladna pica.