Ker me je v soboto nekaj uščipnilo v hrbtenici, so resnejši izleti žal odpadli, za moje pa sem zato pripravil izlet presenečenja. Ko smo zavili mimo Bleda proti Jesenicam, jim je bilo vse še manj jasno, ko pa sem parkiral na pokopališču v Blejski dobravi in smo se odpravili po blatnem kolovozu v dolino pa verjetno še manj. :-)))
Kakorkoli že, čeprav je bila pot precej blatna (hvala Tanja za čiščenje) in vintgar uradno zaprt, smo videli kar nekaj lepega in smo predvsem začutili vsi končno se prebujajočo pomlad.
Tam so na sicer povedali, da je trenutno v vintgarju zelo malo vode, a kaj to pomeni sem ugotovil šele doma, ko sem svoje fotografije primerjal s tistimi iz spleta.
Danes nas je Maša presenetila z zgodbico, ki jo je nar(p)isala v vrtcu. Za lažje razumevanje ji dodajem še prepis:
NEKEGA DNE SE JE BALONČEK ODPRAVIL V NEBO. ZAGLEDAL JE SONCE. "ŽIVJO SONCE" JE REKEL BALON. "HVALA" JE REKLO SONCE. "A GREVA NA DRSALIŠČE?" JE VPRAŠALO SONCE. IN TAKO STA ŠLA NA DRSALIŠČE.
Še zdaj ne vem kako nam je uspelo nahecati mami Tanjo, da se poskusila v peki kruha. Ker sem sam veliki teoretik in ker nam je dan prej bratranec Janez zaupal najpomembnejše skrivnosti priprave, je delo steklo kot po maslu. Jaz sem pametoval, Filip je prosjačil za testo, Maša pa nas je na koncu še naučila kako se naredijo žemljice.