Dedek mraz

Lanski čarovnik se je začaral v neznano, letošnji dedek mraz pa bi skoraj ostal na severu, ker si je prvi jeleček Spiridon zlomil noge. Še dobro, da sta k nam prišla Nina in Jan in pomagala poiskati nadomestno rešitev.

Spet doma

mislim, da se ponavljam ampak po desetih dnevih je bilo RES zelo lepo videti celo četico na kupu

Prvi sneg

popoldne pa smo še šli v Ljubljano na STAjevskega dedka mraza



V nedeljo je v Lenartu zapadel prvi sneg. Čeprav ga je bilo malo je bilo veselje silno in nepopisno, še posebej za Filipa, ki je prvič samostojno užival v snegu

Kopanje v Malih moravcih

Drevo Krištof

Kuhamo

Naša mulca se še kar potepata v Lenartu, ne mislite pa, da samo lenarita, tokrat tokrat sta morala celo za hrano poskrbeti sama.

Grajska gospoda

Potem ko smo se potepali na gradu Negova, sta si svoje gradove omislila tudi Filip in Maša.

Grad Negova

Grad Negova je je en majhen gradič, blizu Lenarta, ki mi je bil všeč, ker je izgledal kot pravi grad (ne kot mariborski mestni grad) in sem vanj imel dokaj preprost dostop (in ne kot v Hrastovcu ali na Ptuju). V njem sem večkrat preživel več ur, vanj pa sem vstopal pri uradnih in neuradnih vhodih in postopoma sem dodobra spoznal vsak njegov portal, vsako stopnico, vsak kamin in lončeno peč in skoraj vsako njegovo okno sem, sledeč Stoparjevim opisom, znal postaviti v svoje stoletje. Pri razpoznavanju arhitekturnih stilov in (pre)zidav sem se marsičesa naučil in pridobil marsikatero izkušnjo, ki mi je koristila drugje.
foto: I. Stopar
Potem pa te življenje zanese drugam in grad se ti oddalji, hočem reči bila sva si vse manj intimna, čeprav sva se še občasno opazovala skozi rešetke vhodnih vrat. Slišal sem, da so na gradu arheologi in da poteka projekt revitalizacije, a ker so te informacije tako značilne za mnoge gradove temu nisem polagal posebne pozornosti. Pred kratkim, pa nam je Nina poslala vabilo na miklavžev dan odprtih vrat. Ta je bila namenjena predvsem domačinom, ki so prav tako (razen nekaterih redkih izjem) zgolj od daleč opazovali kaj se dogaja za grajskim obzidjem. Ker se je govorilo in pisalo, da je obnova stala sedem miljonov evrov in da v gradu dela in živi 150 čeških delavcev, je bila radovednost seveda upravičena. In te sobote sta nas ati in mami radevolje odpeljala v Negovo.
Tam pa doživim šok, saj me namesto zapuščenega renesančnega predgradja kot sem se ga spominjal,




pričaka povsem obnovljen dvorec, ki je višji za celo nadstropje, podaljšan za cel stolp in po nekdaj porušenem mostovžu navezan na staro srednje veško jedro. Obnova je bila narejena zelo kakovostno, čeprav so vgradili dvigalo zanjo niso uporabljali betona ampak le prvotne materiale. Tudi parketi in tlaki so prvovrstni. Projekt je ob podpori našega kulturnega ministrstva financirala EU, a da se bodo držali čisto vseh "spomeniških" pravil se mi je zdela čista znanstvena fantastika. Prekopirali so celo stare lesene portale in dejansko potrdili rek, da je v bistvu možno obnoviti vsak, še tako razpadajoč grad, če je le volja, znanje (in denar seveda).

foto: gradom



Čeprav jih v prihodnosti še čaka obnova srednjeveškega grajskega jedra, so v bistvu naredili že ogromno, notranjost je skorajda pripravljena na prve turiste, v mansardi so že urejene majhne hotelske sobice, upam le da je sled luže v eni imed sob naključna in da ne drži časopisna vest, da se bodo šele zdaj začeli ukvarjati z gtrajsko vsebino, saj so potem negovčani ob enem praznem gradu, dobili le še drugi "prazen" grad.

In še povezava na ogled notranjosti gradu
.

V Lenartu

Jesensko zimsko okrevanje:
delamo rezance

počitek
po kosilu
gradimo





stric Lujz

Filip hrani pujse