Po Bornovi poti na planino Preval-a

Obetal se je lep konec tedna, v Kamniški bistrici je bila napovedana gneča, pa smo se zapeljali na Ljubelj od koder je lepa sprehajalna in prav nič stma pot na planino Preval-a. Ob odhodu je bilo še nekoliko hladno, a južna stran Begunjščice se je kmalu ogrela in omogočila, da smo se sprehajali tudi v kratkih rokavih. Vrh Begunjščice se nam je zdel previsok, a dober štrudelj, prvi sneg in seveda v skalo sklesani tuneli so naredili izlet še lep. Na povratku smo se ustavili še na kosilu v Tržiču nato pa smo se šli še okopati v terme Snovik, ker je Filip ob Mašini plavalni šoli že prav zahteval skupinsko namakanje v bazenu.












vrh Begunjščice

Neca in Maček Muri

Tanja nam je priskrbela vstopnice za koncert ob 25-letnici uglasbitve Mačka Murija. V mestnem muzeju smo poslušali majhen a krasen koncert v zelo prijetnem ambientu. Maša si je ogromno prepevala in bila za bis že skoraj glasnejša od Nece, (Tanji je bilo že malo nerodno). Filip je skoraj cel koncert presedel v zibanju in ploskanju na stolčku, le tik pred koncem je začel nekoliko tekati po bližnji okolico. Bilo je super, tudi Neca je bila zelo poskočna in odlično razpoložena, iskreno me morda nekoliko moti le zavedanje, da bi NEca lahko bila Maši in Filipu že babica.

Bili smo na koncertu

Martinovanje 2009

Letošnje martinovanje je bilo raztegnjeno na kar dva vikenda, pa še v sredo smo martinovali skupaj s kolegi(?) iz Srbije v kleti mariborskega Vinaga. Matejevemu vabilu v Maribopr se je bilo težko odreči, čeprav baje v celem mariboru ni dobil goske in smo Bakhusu zato žrtvovali rački. Letošnja posebnost je bila skoraj popolna odsotnost žensk, a smo v bistvu to opazili šele, ko smo se odpravljali domov. Medtem je Tanja imela dvajseto obletnico valete in tako se je po dooooolgem času zgodilo, da je šla spat tri ure za mano.

Spet doma

nazaj v Kamnik, medtem, ko se otroški del družine še kar potepa na Štajerskem

Slovo

Pride dan, ko otroci toliko odrastejo, po njihovem mnenju seveda, da lahko enostavno spakirajo in odidejo od doma. Vedel sem, da me to čaka čez nekaj let, a da bo Maša tako odločena že ta teden me je vseeno šokiralo.
No in tako smo od danes le še trije v Kamniku.

Korošaški slapovi

Gradiška tura

Z Željkom sva šla zjutraj v Senožeče na grob Ervina Dolenca


ker pa sva že bila na Primorskem, sva šla še na Gradiško turo, ki je visoka le 793 m, a vseeno prav zanimiva za plezanje, še posebej, če nisi zalepljen na jeklenico.

iz vrha je krasen razgled po vipavski dolini in seveda tudi po tamkajšnjem vojaškem strelišču
Vipavski "stari grad"