Ali ga (jo poznate) ?

Poletje, kje si ?

Mali plac

"Na osamelcu Kostanjevica pri Bevkah je danes edino še živece šotno-mahovno barje na Ljubljanskem barju in je zaščiteno kot naravni spomenik. Imenuje se MALI PLAC. Ima nenavadno lego na na poraščenem gričku, v plitvi kotanji jajčaste oblike, okrog 10 m nad ravnino Barja. Po površini meri le dva hektarja. Je rastišče vsaj enajstih za barje značilnih in že ogroženih rastlinskih vrst: mesojede rosike, vitkega nožničavega munca, rožmarinke, mahovnice, mešinke, moščvirske kukavice, barjanske vijolice...Mali plac je zaradi svojega vodnega režima popolno svoj biotop,zato so se ohranile redke rastlinske vrste. V Malem placu je tudi nekaj zaščitenih živali. Na te ogrožene živali nas opozarja tabla Malega placa pred vhodom. Ena najbolj znanih je močvirska želva sklednica, ki je edina avtohtona želva, ki živi v Sloveniji." piše v prospektih o tem naravoslovnem fenomenu. Pred leti pa se je našel menda krajinski arhitekt, ki je zajezil tamkajšnji potoček, da bi bil plac še bolj primeren za turiste s čimer je povsem spremenil biotop in ga spremenil v "navadno" močvirje. Mi ki sprva nismo vedeli niti tega, če smo sploh na pravem kraju o tem seveda nismo vedeli ničesar saj smo le iskali perunike, želve in mesojede rastline. Skoraj ničesar od tega nismo našli a ker je bil lep dan in ker je barje nekaj posebnega smo se imeli v dobri družbi lepo.

Družinski izlet

V soboto smo imeli že 22. izlet vseh tet, stricev, bratrancev, sestričen njihovih partnerjev, zakoncev in ljubimcev. Seveda udeležba ni popolna, ker bi potem potrebovali dva avtobusa in še enega bratranca šoferja a za fino celodnevno druženje s sorodniki, ki so nam bili včasih precej bližje je tudi to ogromno. Ker zmeraj potujemo po slovenskem in ker nam neobiskane domovine zmanjkuje smo si šli letos ogledati Porabje, da pa bi izlet ne bil prekratek smo ga podaljšali do mesteca Keszthely ob Blatnem jezeru, kjer smo si ogledali znameniti baročni dvorec v katerem je večino najbolj navdušila ogromna knjižnica imenovana tudi Helikon, ki jo je v današnji podobi uredi Georgy Festetich in hrani čez 30.000 zvezkov knjig.
Po pikniku na obali (res) Blatnega jezera smo si šli še ogledati ostanke nekdanjega Blatograda oz prestolnice Spodnje Panonije, kjer sta v devetem stoletju vladala "slovenska" kneza Pribina in Kocelj.

Že večer pred izletom, so se nad Madžarsko zgrinjali gosti oblaki in vedeli smo,
da si Monošterske baročne cerkve ne bomo zapomnili po soncu.
v Gornjem Seniku nas je sprejel nekdanji župan, ki nam je pripovedoval o življenju "Slovencev" ob Rabi,
sami pa smo se najbolj čudili prekmurščini v madžarskem pravopisu.
Brez dežnikov bi bili v bistvu zelo mokri,
v monoštrski cerkvi pa nas je ob Tanjinem vodenju presenetila še čudovita zvočna kulisa, saj se je na večerni koncert uglaševal nek odličen pevski zbor.
V cerkvi hranijo tudi zelo zanimiv relikviarij.
Na srečo smo lahko vedrili tudi na pokriti tržnici, kjer pa je le redko kdo našel kaj uporabnega.
Nato smo se zapeljali v Keszthely, kjer smo si po prepiru s pohlepno blagajničarko brez vodiča ogledali dvorec in veličastno knjižnico.
Sledil je seveda tradicionalen piknik ob jezeru,
kjer smo proslavili tudi nedavno poroko Manje in Petra,
in preizkusili, če Balaton res blaten.
Skratka počeli smo tisto kar nam je bilo najbolj všeč.
Domov grede smo se ustavili še na ostankih Blatnega kostela, kjer smo iskali stopinje Cirila in Metoda ter brskali po kosteh na pol izkopanih staroselcev.
Zvečer v Lenartu pa smo bili lačni, kot da bi cel dan ne imeli kaj za jest.

Obisk

V Kamniški Bistrici

V soboto je bil spet en zelo vroč dan, pa smo sklenili pobegniti pred vročino v Kamniško Bistrico. Hladili smo se v soteski Predoselj (no eni pravijo Predaselj), ki je le kak kilometer pred oblegano planinsko kočo, a je kljub fascinantnim 40 meterskim prepadom nedomačinom dokaj neznana. Soteska je nastala, ko je Kamniška Bistrica globoko razjedla apnenčasto steno in si tako ustvarila najkrajšo pot v dolino. Do leta 1952 je bil tik pred koncem soteske še deset meterski slap, ki pa je po nekem jesenskem neurju razpadel in razkril majhen naraven mostiček.

Danes je bila Bistrica kar precej deroča.
Po Predoslju smo šli še na izvir Kamniške BistriceKer se Maša tam rada spušča po "zajli".
"Jaz bi tudi ati"
Filip pa je lahko brez omejitev in nevarnosti metal kamenje.
Gradimo most čez reko

in za večerjo še toplo mleko