Huda ura v Lenartu

V nedeljo 13. julija 2008 je Lenart zajelo neurje s točo, kot ga ne pomnijo niti najstarejši prebivalci.
Nas "na srečo" ni bilo doma, zato je naš avtomobil kot po čudežu preživel neurje brez poškodb. Žal te sreče niso imeli sosedovi avtomobili in strehe mnogih Lenartčanov. Pri nas je razbilo "le" pleksi nadstrešek nad teraso in zdesetkalo vso sadje in zelenjavo, voda pa na srečo v hišo ni prišla.
Povsem drugače je bilo pri "stricu Slavu", kjer je razbitih pet šip in preluknjana streha.

Ptujska cesta

natolčena fasada na Strmi poti
Luci sredi domačega razdejanja;

toča velika kot jajce ni bila nobena redkost;
toča pred vhodnimi vrati dve uri po neurju
letošnji pridelek jabolk
in grozdja
sence pod "brajdami" ni večin tudi vrt je izpraznjen
balkonsko cvetje
in še eno korito
pri čemer moram poudariti, da smo mi med tistimi, ki smo utrpeli najmanjšo škodo.
Vsaj v Lenartu, kajti kaj nas čaka v Kamniku, kjer je tudi bilo hudo neurje, še sploh ne vemo.

Še nekaj slik iz Partizanske ceste:

Počitnice na otoku Pagu

smo imeli od 20. junija do prvega julija. Nastanjeni smo bili na zdaj že tradicionalni lokaciji v mestu Novalja, ki je omogočala jutranje obiske ribičev, kofetkanje ob travarici in vsako jutro svež kruh.

Ker je bilo vreme zelo lepo smo se najprej dobro namazali s kremo, čeprav rdečice to ni preprečilo.

Z nami je šla še Tanjina kolegica in cimra Marija, s Petrom in Metodom.

Ker je Peter velik ljubitelj rib, smo jih občasno tudi spekli, priznati pa moram, da je bil njihov jutranji ulov najino najljubše opravilo, ki ga v Ljubljani najbolj pogrešam.

Nasploh je bilo morje v znanju branja (Orhan Pamuk: Ime mi je rdeča) in uživanja, kolikor smo si ga pač pri treh različno starih otrocih sploh lahko privoščili, saj smo se običajno zbujali med 6 in sedmo, ko se je zbudil vsaj eden od otrok. Z nami sta bila tudi babi Zinka in dedi Viktor, ki sta nam precej pomagala pri kuhi in varovanju otrok. Peter pa je bil najbolj vesel še kompetentne družbe pri spremljanju tekem evropskega nogometnega prvenstva.

Včasih sva na ribo-lov s Petrom vzela tudi kakšnega prostovoljca

in s Tajinim Bracom smo šli vse do Luna občudovat velike oljke in po ribe seveda.

kopat pa smo se hodili največ v Casko in na plažo Sv. Duh

otroci in odrasli smo v vodi precej uživali
tudi tisti najmlajši.Kolesarski izlet (na ribe seveda) v Metajno

S Tanjo sva splezala tudi na najvišji vrh Paga Sv Vid, a ker sva pozabila fotoaparat, žal nimava dokazov.

Iris na palačinkah

tri sošolke iz srednje šole skupaj po skoraj dvajset letih

Sprehod po mestu Paguskupaj s prijatelhji iz Maribora

"Maša zbudi se, to je moj voziček!"Larisa in Vesna Fišer
MašaMetodkdaj bo večerja, -čerja..
jutranji ritual
Grad Kostel ob Kolpi

veselje in utrujenost po prihodu domov v Kamnik