Na Lepenatko

je bil naš jutranji načrt, ko smo se odločili, da ne bomo pekli rib. Potek dneva je nato naše načrte povsem predrugačil. Najprej sva z Mašo na poti v knjižnico srečala spodnje sosede: Natašo, Lovrenca in njuno mami, iz arboretuma so nas poklicali še Krevhovi iz Ljubljane in plazenje v hrib je zamenjalo prijetno druženje z Jašo, Ano, Tanjo in Frenetom med rožicami. Seveda pa tud igranje in še enkrat igranje, kuhanje hitrega kosila ter kratek skok v Kamniško Bistrico.

Arboretum, kot ga ne poznamo:


in tisto najbolj tipično:



igra:



gusarska ladja
vrtiljak
se vrti
po hlodih čez ribnik
veseljepred Souvanovo navidezno graščino
pelje nas vlak v ...
mljask mljask
in za konec še čaj

ter seveda, ne spregledani - veliki mojster:

Pot domov

Jutranji del zadnjega dneva sem začel z nekoliko zgodnejšim vstajanjem in samotnim potepom po nekaterih najbolj znanih Gaudijevih hišah Barcelone, ki sem jih zaradi lenobe zgrešil leta 1992.

Poiskal sem

Caso Milà ali la Pedrera

kjer je bila trenutno razstava "našega" Zorana Musica

tam je bila še svojevrstna, a ne Gaudijeva "Casa de les punxes " ali "Casa Terrades"

in Gaudijeva Casa Batlló
nato sem na hitro še skočil na tržnico po kruh

in v Picassov muzej po novo skodelico (tokrat že po dežju in z Mašo na rami).
Sledilo je še pakiranje prtljage nervozno upanje, da bo taksist pravičas na letališču in polet domov

mimo Benetk
vse do Gradca (spet pol ure pred načrtovanim pristankom).

Na graško letališče nas je prišel iskati dedi Viktor, ki nas je nato zapeljal vse do Lenarta.

peti dan v Barceloni ali tik pred koncem

Ceprav sem za danes nacrtoval zgodnejse bujenje in solo obisk Picassojevega muzeja se je prihod tja zavlekel do 11.30. Tam naju je z Maso pricakala 50 m dolga kolona, ki je menda obicajna, a v teh dneh vseeno precej presenetljiva (ko sva zapuscala muzej je pred vrati stalo vsega 20 ljudi). Muzej sva si nato ogledala tako, da je bilo zanimivo obema, kar ni bilo tezko, ker je notri kar nekaj zanimivih del od njegovih zgodnjih zacetkov (v Barceloni seveda) in iz vseh (no ja vsaj iz vecine) poznejsih obdobij, od modre in rdece dobe do igrackanja z barvami in obliko.

posebnost muzeja, je tudi njegova zbirka "golobov", ki jih je slikal iz okna svojega ateljeja.

med novejsimi pridobitvani muzeja pa je celoten cikel "Las Meninas", ki prikazuje vec deset slik na temo Velasquesovega originala.


potem sva se srecala s Tanjo in Filipom pri katedrali

saj sta ona medtem potepala po trznici:


nato pa smo se skupaj odpravili v park Guell, ki ga je za znanca uredil sloviti A. Gaudi.

Cetrti dan

Na polovici pocitnic smo se odlocili za se en "otroski dan" ceprav smo atiju obljubili, da bo popoldne imel cas za Picassov muzej je bil obisk zivalskega vrta predolg, da bi lahko resno pocel se kaj drugega. Zivalski vrt izgleda na prvi pogled precej majhen a nas je presenetil zaradi velikega stevila zivali (menda jih je cez tristo, vrst seveda) njihovih lepih kletk, blizine s katere lahko opazujes leve in druge zveri no Maso pa so najbolj navdusila igrisca in nastop delfinov.




Sledilo je le se kosiilo, drugi neuspesni poskus obcudovanja vodometov in spanje.