Barcelona

Danes smo prispeli na spomladanske pocitnice v Barcelono. Zacetek izgleda zelo zivahen a upam, da bo tudi v prihodnje vse OK. Stanujemo tocno na Rambli,
naš hotelki je ena glavnih promenad in ceprav je zdaj ura dve zjutraj je zunaj zivahno kot na "kamniskih nosah".

v neznani postelji Ker so moji dokaj hitro zaspali sem selpogledat se pristanisce in tam odkril "Rambla dell mar", ki je nek podaljsek te ulice v pristanisce, a ker je danes sobota, je tudi tam zelo zivahmo. Bil je celo nek ROCK koncert v stevilnih lokalih pa igrajo glasbo vseh zvrsti.

Ps:
Pivo stane 5 EUR...
;-)

Rambla, pogled na Kolumbov steber.



Barcelona - pogled iz zraka


.

vabilo na valeto

Umazan sem

ker mi je to pač všeč


ne glede na to s čim se umažem



Juhej, z Janom sem se dogovoril, da mi posodi svoje čevlje

in ker so prav fino topotali, mi je bilo v njih zelo všeč.

V Kamniški Bistrici

Nastop v vrtcu

Danes smo šli v Mašin vrtec na njen nastop. S prijatelji so nam pokazali kaj vse so se naučili in spekli prav slastne piškote. Njam njam.



starši so bili seveda navdušeni


in po prijetni zabavi bi bilo škoda iti prehtro domov, zato smo šli na sprehod z Jašo, Ano, Tanjo in Frenetom.




še Filipu je bilo všeč ;-)

Sobota v Kamniku

Na poti v trgovino smo srečali sosedo Evo in z njo prekolesarili skoraj pol Kamnika







popoldne pa smo šli še na obisk k Metodu

Nastop plesne šole

pri Etniki se učimo raznih pesmic in ljudskih plesov:

Imamo se radi

tako in drugače...

Nedelja ob Muri

Bil je lep sončen dan, morda nekoliko vetroven, a v rečni kotanji Mure blizu Sladkega vrha je bilo brez sapice. Cvetel je jetrnik in zakasneli zvončki (tisti ta pravi seveda), Boštjan in Nina pa sta nas zvabila nabirat pljučnik in čemaž, a midva midva s Tanjo (ki na zdravo življenje prisegava le v teoriji) sva v poskokih čez pareče se žabe


in mimo plavajočega mlina

šla raje odkrivati most čez Muro v Cmureku.

Našla sva ga po kakšne pol ure, a še zmeraj se nisem navadil, da na "mejnem" mostu, kjer smo včasih skrivali Kinderjajčke in... ni žive duše. No, skoraj nikogar, kajti dandanes most oblegajo le še Avstrijci, ki tam (prepovedi navkljub) na veliko kupujejo cigarete.

Ob tem shoping (hister)turizmu, sva še midva nabavila kokakolo in enega"jegra" ter ga do vrnitve k otrokom in staršem tudi prav neodgovorno a vseeno pošteno izpraznila. ;-).
Hm, kako grozno malo je bilo potrebno, da sem spet podoživljal najina nekdanja potepanja po zelo bližnjem vzhodu, ko sva se "jegrala" iz strahu pred orientalskimi bacili. Tanja se je kar naprej smejala je bila spet tista deklica, s katero sem se poročil, pri tem pa sploh ni omenjala (ljubih seveda) otrok, kaj šele likanja pranja in pospravljanja in potem sem ugotovil, da je za vsakodnevno monotonost verjetno krivo le pomanjkanje veseljačenja, saj ob vseh družinskih nalogah za neresnost žal ni časa.
No včeraj sva na srečo imela tam bratca, Nino in še moje starše, ki so gledali na Mašo in Filipa, v Kamniku pa vsega tega pač ni in zato carpe diem.